Maja in Jovana o najljubših živalih iz Bioparca
ŽIRAFE
Žirafa je najvišja žival med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami, ki jo uvrščamo med sesalce. Njeno življenjsko okolje je Afrika, a je v puščavi in pragozdu ne moremo najti. Odrasla žival lahko zraste do 6 m in tehta največ 2000 kg. Je tudi hitra, saj lahko doseže hitrost do 50 km/h. Dolg vrat ji omogoča smukanje listja z dreves v takšnih višinah, kamor ne dosežejo nobene druge živali. Njeni glasovi spominjajo na godrnjanje in smrčanje. Žirafa spi od 2 do 4 ure na noč, odvisno od starosti. Starejša žirafa spi manj.
Žirafe so rastlinojede živali. Hranijo se z listjem, poganjki, vejevjem dreves in grmovjem. V sušnih obdobjih se pomaknejo k vodotokom, kjer na drevju rastejo sveži poganjki. Hranijo se tri ure po sončnem vzhodu in tri ure pred zahodom.
Plenilci na žirafe so hijene, hijenski psi, levi in leopardi. Te živali plenijo mladiče.
Na svetu je devet različnih podvrsti žiraf. To so: zahodnoafriška žirafa, južnoafriška žirafa, kordofanska žirafa, nubijska žirafa, mrežasta žirafa, rothschildova žirafa, masajska žirafa, thornicroftova žirafa in angolska žirafa.
SURIKATE
Surikate so manjše afriške zveri, ki so težke do 950 g, v dolžino merijo do 29 cm, njihova plečna višina pa je do 15 cm. Živijo lahko do 10 let.
Surikate živijo v Južni Afriki, kjer v naravi poseljujejo zelo sušna in odprta okolja, nahajajo se predvsem v savanah, puščavah in polpuščavah. Njihova prisotnost je močno odvisna od tipa prsti, ki mora biti primerna za kopanje rovov, saj prebivajo v obsežnem sistemu rovov z več vhodi. V rovih se zadržujejo ponoči in v času vročih dni, vanje pa se skrijejo tudi pred plenilci.
Surikate živijo v krdelu, ki ga sestavlja do 30 živali različnega spola in starosti. Znotraj enega krdela je več družin. Večina mladičev je potomcev alfa samca in samice. V živalskih vrtovih so skupine manjše. So izredno teritorialne živali in svoje območje branijo pred vsiljivci in drugimi krdeli.
So pretežno žužkojede živali, a poleg žuželk plenijo še pajkovce, stonoge, manjše kuščarje, kače in ptice, občasno se hranijo tudi z jajci in rastlinsko hrano.
GORILE
Gorile so z dvema metroma višine največje opice. Če niso vznemirjene, so počasne in ljubeznive živali. Večino časa počivajo ali pa se prehranjujejo z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu ne pojedo vse razpoložljive hrane. Živijo v tropskih gozdovih centralne Afrike.
V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Samica zanosi vsake štiri leta, skoti se le en mladič. Zaradi takšnega razmnoževanja lahko katera vrsta opic izumre.
Gorila je največja izmed vseh opic. Ne zna plavati in se vode celo boji. Kljub njeni neverjetni moči in strašni podobi, ki smo si jo ustvarili o njej, je gorila plašna žival, a inteligentna, zato je v marsičem podobna človeku. Izrazito kaže čustva veselja in nelagodja.
Gorile so rastlinojede, saj se prehranjujejo z listjem in lubjem. Težke so do 300 kg, visoke pa do 2,30 m. Živijo okoli 35 let.
LEMURJI
Beseda lemur izhaja iz latinščine in pomeni duhovi noči. To je najbrž povezano z nočno aktivnostjo teh živali. Najmanjša vrsta lemurjev tehta le 10 gramov. V naravi jih najdemo le na južni in jugovzhodni obali Madagaskarja.
Obstaja veliko različnih vrst lemurjev, ki so različnih velikosti in barv, zato jih hitro zamenjamo za katero drugo vrsto živali. Vse, razen ene vrste, imajo tudi dolg rep, ki pa ga uporabljajo izključno za ravnotežje, in se ne obešajo nanj, kot to počno ostali primati.
Velikost tropa je odvisna od področja, kjer živijo lemurji, vendar v povprečju šteje 15–25 posameznikov, od tega 6–10 samic. Največjo grožnjo lemurjem predstavlja izguba habitata in prepovedan lov. Prehranjujejo se predvsem s sadjem, cvetovi, zelišči in lubjem, v veliki meri pa tudi z listi. Teknejo jim tudi preperel les, zemlja, pajkove mreže in zapredki insektov.
Lemurji vedno hodijo po vseh 4 nogah in ne stoje, kar je še ena posebnost med primati. Ker živijo na Madagaskarju, kjer je zelo vroče, imajo izjemno tanek kožuh. Aktivni so ponoči, le redkokdaj podnevi. Manjši lemurji preživijo vse svoje življenje v krošnjah dreves, večje vrste pa se vsakodnevno spuščajo na tla. Drug drugega prepoznavajo po vonju, ponoči imajo izjemno oster vid. V divjini povprečno živijo 18 let, v ujetništvu pa vse do 30 let.
Maja in Jovana
