Španska inventura
Dijakinje Katja, Vita in Ana smo se udeležile tritedenske prakse v tujini, bolj natančno v španskem mestu Valencia. Delo smo opravljale v založbi Tirant lo blanch, v kateri so v tistem času izvajali inventuro. Našemu tutorju je bilo ime Rafa.
Prvi teden smo delale skupaj v eni izmed njihovih poslovalnic. Ko se je zaključila inventura, so dve izmed nas poslali v drugo poslovalnico njihove založbe, v kateri sva prav tako pomagali pri inventuri, medtem ko je ena ostala tam. Ker naš mentor ni govoril dobro angleško in nobena od nas ne špansko, smo si pri sporazumevanju pomagali s spletnim prevajalnikom Google Prevajalnik oz. s pantomimo. Španci začenjajo svoj delovni dan kasneje kot mi. Večina poslovalnic se odpre med 9. in 11. uro in zaposleni delajo do 14. ure. Potem imajo odmor, ki traja od 2 do 3 ure, in delo nadaljujejo okoli 16. ure. V službi so zelo sproščeni in počasni, prav tako imajo številne premore tudi med delovnim časom, da si skuhajo kavo, pokadijo cigareto, včasih pa samo stojijo v pisarni in se pogovarjajo. Sodelavci so med seboj v prijateljskem odnosu.
Naše delovne naloge niso bile raznolike, saj smo en teden in pol nosile knjige od police do računalnika, da jih je naš tutor skeniral. Nato smo jih nesle nazaj na polico, še pred tem smo pobrisale prah. Dve sva vedno nosili knjige iz prodajalne do računalnika v prodajalni, tretja pa jih je nosila iz skladišča.
Dve od nas so poslali v drugo prodajalno, v kateri sva opravljali inventuro (prenašali knjige). Ko sva prvič prišli tja, nama je prijazen gospod razkazal celotno poslovalnico. Zelo dobro je govoril angleško, a ni opravljal inventure, temveč je delal v pisarni. Prvi dan sva vpisovali knjige v program, v katerem sva pregledali, koliko knjig imajo na zalogi. Vsako jutro sva najprej pozdravili njega, saj nama je dal navodila. Na začetku inventure sva obe delali v skladišču, ki je bilo dvakrat večje od prejšnjega. Zopet sva nosili knjige, a skupaj z dekletom iz Francije, ki je bila tam tudi na praksi. Angleško je govorila dobro, a špansko malo slabše. Imela je zelo lep francoski naglas. Z njo je bilo delo zelo sproščeno, saj si je vsako uro vzela čas za kajenje, kar nama je omogočilo dodatnih 10 minut pavze. Vsak dan sva imeli tudi 20 minut odmora za malico, med katerim sva se običajno usedli na klopco pred prodajalno in pojedli najin sendvič. Medtem ko smo bili v Valencii, se je odvijal glasbeni spektakel Evrovizija, zato so si med delovnim časom skoraj vsi zaposleni vzeli 20 minut odmora, da so si ogledali in komentirali slovenski, francoski in španski nastop. Ne veva ravno, kaj so dejali, a misliva, da jim je bil francoski nastop najbolj všeč. Res so imeli sproščeno vzdušje.
Jaz sem Ana in vam bom opisala, kaj sem počela v podjetju. Vsak dan sem začela delati ob 9.30 in končala okoli 14. ure. Ko sem prišla, sem se najprej pogovorila z uslužbencem, ki je dobro znal angleško. Ta mi je povedal, kaj bom morala storiti. Vedno sem morala preveriti novo pošiljko knjig, urediti sem morala tudi knjige na policah. Imela sem 30 minut odmora za malico in takrat sem pojedla svoj sendvič. Nato sem uredila še pošiljke, ki so jih poslali na šole. Zadnji dan so me presenetili s sladoledom.
Katja, Vita in Ana
