E+ blog

SEPŠ Koper SEŠ Ljubljana - ROŠKA SETS Nova Gorica

Vse o mobilnosti v Las Palmasu na Gran Canariji

Avtor:
2 marca, 2021

Smo štirje dijaki tretjih letnikov (Neža, Alja, Sandi in Matej) in radi bi ti predstavili našo izkušnjo o tritedenski delovni praksi v tujini. Naša praksa je bila malo drugačna, saj je bila to t. i. konzorcijska mobilnost, kjer sta poleg naše šole sodelovali še dve, in sicer Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper ter Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica.

KAKO SE PRIPRAVITI IN KAJ VZETI S SEBOJ?

Nekaj dni pred odhodom na prakso smo na elektronsko pošto prejeli napotke, s katerimi smo morali biti seznanjeni pred odhodom. Izvedeli smo, kje bomo delali (katera oblačila moramo vzeti s seboj, smo vedeli sami), kakšne bodo naše dejavnosti ob koncih tedna, kdo bodo naši spremljevalci, kdaj imamo lete, kakšna je velikost in teža kovčkov ter seveda najpomembnejše, kdaj je odhod in kje so odhodna mesta. Priporočljivo je, da spakiraš vse potrebne stvari že nekaj dni prej, saj je verjetnost, da boš kaj pozabil, če spakiraš zadnji trenutek, večja.

Seveda smo prebrali tudi vremensko napoved, da smo s seboj vzeli primerna oblačila, manjkale niso niti kopalke 😊 Če ti morda zmanjka kozmetike ali česa drugega, ni težava, saj lahko kupiš manjkajoče stvari v eni izmed bližnjih trgovin. Še posebno bodi pazljiv/-a na osebni dokument/potni list. Raje večkrat preveri, če ga imaš, prav tako tudi letalsko vozovnico. Lahko vam razložimo iz lastnih izkušenj, da jo je eden izmed dijakov nekaj minut pred vkrcanjem na letalo izgubil. Na srečo smo hitro rešili problem, saj smo imeli vozovnice skenirane tudi na telefonu.

KOLIKO DENARJA PORABIŠ IN ZA KAJ?

Priporočamo vam, da imate s seboj gotovino in kartico. Z gotovino smo plačevali malenkosti, kot so malica, pijača (voda iz pipe ni bila pitna) in spominki. Cene na Gran Canariu so bile dokaj ugodne, nekatere celo nižje kot pri nas, npr. tehnične naprave, športna oblačila in obutev, zato smo mnogi to izkoristili.

Če smo preveč zapravili, smo morali dvigniti denar na bankomatu, pri čemer si plačal provizijo, ki se je gibala od 1,80 € do 4,00 €.Bali smo se odhoda domov, da ne bi tehtnica na letališču pokazala kakšen kilogram preveč 😊

Nakazano smo dobili približno 190 € za malico, ki smo si jo morali kupiti oz. zagotoviti sami. Vsote denarja, ki smo jo porabili v teh treh tednih, se razlikujejo od vsakega posameznika. Običajno ne potrebuješ veliko denarja, zapraviš ga lahko le za hrano, pijačo, spominke in pa za oglede turističnih atrakcij, vodne parke, akvarije, muzeje … Tu lahko dodamo še naslednje: če si želite ogledati akvarij, je priporočljivo, da si vstopnice kupite že prej, še preden odidete od doma. Vstop v akvarij je bil omejen do 18 let in nekateri takrat še nismo dopolnili te starosti, zato je bil vstop zanje prepovedan. Če pa si kupil karto že prej, doma, in čeprav nisi bil star 18 let, so te spustili. Priporočamo ti, da si, če si želiš iti v prostem času kaj ogledati, že doma pregledaš, kaj mesto ponuja, saj verjemi nam – čas zelo hitro beži. Imeli smo srečo, da smo naleteli na obdobje polno popustov in nekateri smo to izkoristili, zato smo lahko zapravili tudi do 600 €, če pa nisi toliko zapravljal, pa približno 250 €, morda tudi kaj manj.

KAKŠNO JE VREME?

Vremenska napoved je kazala 20 °C, zato smo mislili, da je tam vroče. Temu ni bilo tako. Skoraj vedno je pihal veter. Čeprav je sijalo sonce, si lahko imel oblečen še pulover ali jopico. Najtopleje je bilo od 12. ure pa nekje do 16. ure. Nekajkrat smo takšno vreme izkoristili tudi za oddih na plaži in uživanje v pogledu na morje.

KAKO NA OTOKU PREŽIVLJAJO PROSTI ČAS?

Lepo vreme domačini na otoku izkoristijo za športne aktivnosti. To sva z Aljo opazili, ko sva se po zajtrku odpravili na sprehod ob plaži. Ko se sprehajaš po otoku, opaziš mlade in stare ljudi, ki tečejo, izvajajo skupinsko vadbo na prostem, mladino, ki »skejta« v »skejt parku«, in športne naprave na prostem. Na plaži imajo tudi mreže za odbojko in lahko igraš badminton.

Zaradi vetrovnega vremena je veliko valov, zato je ta otok pravi raj za deskarje/surfarje. Ob plaži smo opazili tablo, na kateri je pisalo, da je to mesto za deskanje in nekaj o njegovi zgodovini. Valove pa zaustavljajo grebeni, ki stojijo nekaj metrov stran od obale.

Nekaterim je bil zelo všeč karneval, ki se je ravno odvijal med našim bivanjem. Karneval traja cel mesec – od februarja do začetka marca. Vsak večer se je nekaj dogajalo v Parku Santa Catalina, zato smo po večerji odšli tja. Karneval je bil že pred svojim začetkom razprodan. Za tiste, ki nismo imeli kart, je bil zunaj velik ekran, na katerem smo lahko spremljali dogajanje. Mimo nas je hodilo polno našemljenih ljudi, s katerimi smo se lahko slikali. Zadnji dan karnevala pa je bil najboljši. Bilo je noro vzdušje, promet je bil zaustavljen, saj je po ulicah potekala povorka, ki se je začela se v soboto popoldne. Najprej so se po ulicah sprehodile maske, zmagovalne kraljice, maske, poimenovane »drag queen«, in ostale skupine mask. Primerjamo ga lahko s karnevalom v Riu de Janeiru, le da je manjši. Maske niso bile vsakdanje, kot so pri nas čarovnice, miške, čebele, gusarji, policisti, ampak bolj posebne, unikatne in ekstravagantne. Ljudje so zelo odprti – na karnevalu vidiš različne osebe, stare in mlade ljudi. Vsi so veseli, plešejo, mahajo in pozdravljajo. Čuti se neverjetna energija, ki tudi tebe povleče v zabavo. Po maskah so sledili tovornjaki (»party trucks«), ki so imeli glasbo in na njih je bilo polno ljudi. Teh tovornjakov je bilo več kot 100.

KAKŠNO PA JE ŽIVLJENJE V LAS PALMASU, KAKŠNI SO LJUDJE IN KAKŠEN NAČIN DELA IMAJO?

Pri prečkanju ceste pešci ne počakajo na zeleno luč, ampak gredo kar čez cesto. Ko smo se sprehajali, smo opazili, da imajo lastniki psov s seboj plastenko vode. Vas zanima, zakaj? V mestu ni veliko travnatih površin, zato psi opravijo svoje potrebe na pločnikih. Da bi bilo mesto čistejše, njihovi lastniki z vodo vse počistijo. Opazili smo tudi, da imajo majhne pse, ker v mestu živijo v stanovanjih. Trije smo delali v jezikovnih šolah, ena oseba pa v zobni kliniki. Teh dejavnosti je na otoku veliko, predvsem zobozdravnikov, najdemo jih skoraj na vsakem vogalu.

Večina Špancev ima drugačen delovnik, kot ga imamo pri nas v Sloveniji. Začnejo kasneje in delajo v dveh izmenah: od 10. do 14. ure in od 16. ure dalje ter do večera. To sva opazili Neža in Alja, ki sva delali v jezikovni šoli, ko so učiteljice sredi dneva odšle, nato pa se kasneje vrnile. Na delo smo se vozili z avtobusom. Chiara iz podjetja Intermobex nam je dala kartice z dobroimetjem. Ena vožnja pri njih stane podobno kot pri nas – 1,40 €. Prav tako imajo dve vrsti avtobusov – trolo, ki je rumene barve, in medkrajevni avtobus, ki je modre barve. Vozniki so bili vedno prijazni in so te ob vstopu prijazno pozdravili z besedo Hola. Čeprav ni bilo veliko nočnih klubov oz. jih nismo opazili, so se ljudje zvečer, ob polnoči, zadrževali zunaj in se sprehajali ob plaži.

KAKŠNI STA NJIHOVA HRANA IN KULTURA?

Na otoku ponujajo špansko tradicionalno hrano, kot so paella, papas arrugadas (pečen krompir v kosih z olupkom, polit s tradicionalno pekočo omako – Mojo picón, ki je narejena iz česna, olivnega olja, paprike, kumine, soli in kisa), gofio (moka iz pečene koruze). Domačini ga (gofijo) jedo, kot mi jemo čokolino, z mlekom. Prvi večer smo bili na večerji začudeni, ko nam je natakar dejal, če bomo poskusili sladoled z imenom gofio. Takrat nismo vedeli, kaj je to, saj smo vsi prvič slišali za to sestavino. Ko smo ga poizkusili, je imel okus po lešniku. Nato nam je povedal, da je narejen iz koruze. Drugi sladoled, za katerega nismo vedeli, kakšen je, pa je turron. Značilen je za Južno Evropo in je narejen iz medu, sladkorja in beljaka s praženimi oreščki. Obstajajo restavracije, ki ponujajo italijansko, libanonsko in kitajsko kuhinjo, in Starbucks, Burger King, McDonald’s, Tele pizza in Domino’s pizza.

Neža in Alja sta bili navdušeni nad njihovimi sendviči s pršutom. Po mestu je bilo kar nekaj manjših pekarn in pršutarn, ki so ponujali sendviče. Bili so odlični. Pri večerji smo poskusili tudi dve novi pijači, aquarius in pa appletiser. Prva je nekakšna limonada, druga pa jabolčni sok z gazirano vodo.

Drugi vikend našega bivanja na otoku smo odšli na izlet. Obiskali smo tržnico, ki je ponujala domače izdelke, sadje in zelenjavo, medene izdelke, sire, začimbe (1 paketek je stal 1 evro) in pekovske izdelke. Poskusili smo tudi njihovo sadje, ki se je imenovalo wajabo. Obiskali smo še slaščičarno z dolgoletno tradicijo (Dulceria San Mateo) in se malo posladkali.

KAJ SI JE DOBRO OGLEDATI IN KAJ JE ZANIMIVO?

Iz naših izkušenj smo ugotovili, da je priporočljivo obiskati in si ogledati sipine Maspalomas, ki so kot majhna puščava ob morju, a so temperature malo višje kot v Las Palmasu. Vsem je bilo zelo všeč. Ta dan smo nekateri izkoristili tudi za skok v morje.

Obiskali smo tudi Avditorij Alfreda Krausa. V njem je bilo veliko dvoran. Zapomnili smo si, da je v vsaki dvorani drugačna akustika. Ena od dvoran je imela funkcijo, da so se tla dvignila in obrnila, da je potem bilo več stolov. Celoten avditorij je zasnovan kot ladja. Ko smo se spuščali po stopnicah navzdol, je bila modra barva vedno bolj temna.

Všeč nam je bil celodnevni izlet na sredino otoka, ki je bolj hribovit. Najprej smo se povzpeli na najvišji vrh Pico de las Nieves, od koder smo imeli razgled na našo naslednjo točko – Roque Nublo. Ta hrib (skala) se tako imenuje, ker so na vrhu skale v obliki žabe in duhovnika, ki moli. Ko smo prišli na vrh, smo imeli občutek, kot da smo na Marsu. To pa ni bilo konec ogleda, saj smo obiskali še 3 vasice, ki bi jih bilo žal ne obiskati.

Ogled muzeja Krištofa Kolumba nas ni preveč navdušil, saj je vodič čudno in nerazločno govoril angleško, tako da nismo nič razumeli. Na vrtu v muzeju pa sta bili dve papigi, ki ponazarjata darilo, ki ga je v tistem času dobil Kolumb od kraljice.

ALI VAS ZANIMA, KAKŠEN JE BIL NAŠ OBIČAJEN DAN?

Zbudili smo se ob 7.30 in ob 8. uri smo zajtrkovali, saj smo imeli različne delovnike. Nekateri smo začeli z delom že ob 9. uri, drugi ob 10. uri, medtem ko nekateri šele ob 13. uri. Nekateri smo v službo odšli peš, drugi s trolo. Po navadi smo delali približno 5 ur. Naše delo ni bilo preveč zahtevno. Delali smo v hotelu, jezikovni šoli, podjetju za svetovanje (»coaching podjetje«) in v zobozdravstveni ambulanti.

Dogovorili smo se, da po delu nekam skupaj odidemo. Če je bilo lepo vreme, smo odšli na plažo. Obiskali smo tudi trgovske centre, saj smo jih imeli v bližini kar nekaj, včasih pa smo šli tudi skupaj jest. Ob osmih zvečer smo imeli večerjo. Imeli smo 3-hodni meni. Po večerji smo se sprehajali ob plaži, odšli na sladoled in pijačo, obiskali karneval, večkrat pa smo v eni izmed sob kartali in se pogovarjali.

ČESA NE BOMO NIKOLI POZABILI?

Vsi smo bili prvič v življenju priča pojavu, ki se imenuje Calima. To je pojav, ko je v zraku afriški pesek. Vidnost je manjša, zato v teh razmerah ni priporočljivo biti zunaj, saj človek težko diha. Videli smo ljudi, ki so imeli šal ali masko, da niso vdihavali prahu. To je trajalo kar tri dni.

Glavno mesto se imenuje Las Palmas, ki ima v imenu besedo palma. Ime to upravičuje, saj je zasajenih veliko palm. Poleg njih pa je bilo tudi veliko dreves mandarin. Všeč so nam bile osupljive skulpture iz mivke, ki so bile nedotaknjene skorajda 3 tedne.

Ob vračanju domov smo bili nekateri veseli, drugi žalostni. To je bil čas, ko se je začel pojavljati novi koronavirus. Leteli smo v Italijo, a k sreči ne v Benetke, ampak v Piso, kjer so bile boljše razmere. Ob prihodu v Italijo so nam, ko smo izstopili iz letala, izmerili temperaturo. Slovo od vseh je bilo težko, saj smo se v teh treh tednih dobro povezali.

Vsekakor je to nepozabna izkušnja, ki jo vsem priporočamo. Čeprav nas je bilo vsega tega tudi malo strah, smo bili vznemirjeni. Ko prideš tja in preživiš nekaj dni, se navadiš na okolico in vse ostalo je super!

OZNAKE
SORODNI PRISPEVKI
Trinity College

12 januarja, 2024

Zadnjič skupaj

31 maja, 2023

Mednarodna izkušnja

23 februarja, 2023