E+ blog

SEŠ Ljubljana - ROŠKA

Pijin dnevnik o Malagi

Avtor:
november 22, 2019

Moj dan se je začel okoli sedme ure zjutraj. Najprej sem si uredila pričesko in naličila, nato pa sem si po premisleku izbrala še oblačila. Vsak dan sem se oblekla preprosto, kavbojke in majico ali pulover. Podjetje, kjer sem delala, ni imelo strogih pravil blačenja. Svetovali so mi, da se oblečem udobno in preprosto. Edini pogoj je bila zaprta obutev.

Ko sem bila pripravljena za odhod, sem zajtrkovala s Tjašo in Rebeko. Hrana, ki smo jo imeli na izbiro za zajtrk, je bila enaka vsak dan. Imeli smo kosmiče, razne namaze, marmelade, narezke in podobno. Največkrat sem posegla po namazih ali kosmičih, saj je bilo to podobno zajtrku v Sloveniji. Nato sem odšla do bloka, kjer je živel fant, s katerim sem delala vsak dan in je bil odgovoren za moje delo ter mi je dajal navodila za delo. Sodelavci so bili zelo prijazni in mi vsak dan nudili prevoz do službe in nazaj, saj je bilo delovno mesto z avtobusi oddaljeno približno eno uro. Tako sem namesto prevoza z avtobusom in dodatne hoje, ki bi mi vzela naslednjih 30 minut, potrebovala samo 10 minut hoje do bloka. Delo sem običajno začela okoli devete ure. Delala sem v podjetju Cerezo Topografía, moja šefica pa je bila Rocio Cabezudo García. Najpogosteje sem z uničevalniki papirja uničevala zaupno dokumentacijo. Nič posebnega, vendar mi je delovni čas hitro minil. Vsak dan sem delala 4 ure. V Španiji se namreč delavnik začne kasneje kot v Sloveniji. V času kosila imajo kratek premor in se v službo ponovno vrnejo okoli četrte ure popoldne. Po končanem delu sem se vrnila v hostel. Tam sem počakala Tjašo in Rebeko, da sta se tudi onidve vrnili z dela. Nato smo skupaj pojedle kosilo. Kosila in večerje se pri Špancih niso dosti razlikovale od naših, saj je pri njih glavni obrok večerja, medtem ko je pri nas kosilo. Ponavadi smo jedle krompir in meso. Jedi so bile okusne, vendar smo se jih kmalu naveličale. Nič zato, saj smo se zaradi tega velikokrat odpravile v mesto in jedle v različnih restavracijah. Med zadnjimi dnevi delovne prakse pa smo vsi skupaj odšli na tapase.

 

Po kosilu smo se vrnile v sobo in malo počivale. Vsak dan smo se odpravile v središče mesta Malaga.

Raziskovale smo različne zanimivosti in znamenitosti mesta. Velikokrat sem zašla tudi v trgovine z oblekami. Te so se razlikovale od trgovin v Sloveniji. Iste trgovine so imele veliko večje prostore, bile so tudi večnadstropne, posledično so imele tudi večjo ponudbo. Ob večerih smo se dijaki večkrat zbrali v središču mesta na pijači in se pogovarjali ter zabavali. Domov smo se vračali pozno in še posedeli na terasi.

 

Najbolj mi je bil všeč izlet na Gibraltar. Razgled z vrha je bil vrhunski. Zelo imam rada živali, za Gibraltar pa je značilno, da se naokoli sprehajajo opice. To mi je bilo zelo zanimivo, saj česa takega pri nas ne doživiš. Kljub rahlemu strahu, saj so opice skakale nekontrolirano in si moral biti zaradi tega zelo previden ter čuvati svoj nahrbtnik, smo se s prijatelji zelo nasmejali in zabavali.

Odšli smo tudi na izlet z ladjico in posneli nekaj fotografij.

Zelo sem se zabavala, ko smo odšli v mesto Mijas, kjer smo obiskali tovarno čokolade. Najprej smo si izdelali svojo čokolado, nato pa so nam razkazali še prostore ter nam povedali zanimivosti o izvoru čokolade in zgodovini delovanja podjetja. Mislim, da smo se vsi zabavali in se nasmejali, ko smo izdelovali svoje čokolade. Nekateri so bili zelo kreativni in preizkušali nove okuse, jaz pa sem raje ostala pri osnovnih okusih, zato v svojo čokolado nisem dodajala drugih sestavin.

Zadnji dan pred odhodom domov v Slovenijo smo vsi odšli na plažo in se slikali pri znaku Malagueta, nato pa smo se še zadnjič poveselili na pijači in si privoščili večerjo v mestu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pia Troha

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OZNAKE
SORODNI PRISPEVKI